Vse bolj prevladuje zavedanje, da imajo naša vsakdanja gospodinjska opravila tudi nezanemarljiv vpliv na okolje. Eno izmed precej obremenjujočih je čiščenje oblačil z različnimi sredstvi in na potraten način. Kot hitra rešitev se pokaže ta, da peremo čim manj, vendar to, razumljivo, ni vselej opcija. Zelo pomembno je tudi na primer že to, da je naš stroj za pranje perila čim bolj energetsko učinkovit, najboljše v razredu A, pri katerem je poraba zmanjšana za več kot 50 %. To pomeni, da je njegova poraba vode ter energije učinkovitejša in posledično bolj prijazna do okolja. Pomembni pa so tudi številni drugi vidiki in ukrepi, ki jih lahko vpeljemo v svojo rutino ter s tem zmanjšamo svoj ogljični odtis.
Razsežnost ogljičnega odtisa
Pranje perila ter sušenje v sušilcu in likanje prispevajo k eni četrtini ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu naših oblačil. Veliko obremenitev pa predstavljajo tudi plastenke, v katerih se nahajajo detergenti in mehčalci. Samo v ZDA je teh plastenk na letni ravni okoli milijardo, skupaj po celem svetu pa je tako številka še precej bolj zaskrbljujoča. In čeprav je tovrstno plastiko možno dobro reciklirati, je na koncu reciklirane zgolj 30 % ali precej manj, obenem pa ima samo recikliranje tudi svoje slabše plati. Večina teh odpadkov pristane v revnih državah, kar je dodatno obremenjujoče. Novinarji časnika The Guardian so ocenili, da je v letu 2018 ameriška tla zapustilo kar za 68.000 ladijskih kontejnerjev plastike. Kako lahko vsaj nekoliko popravimo to šokantno statistiko? Začnemo lahko z manjšimi koraki, kot na primer:
- Izberimo ekološki prašek oziroma detergent. Če smo ga kupili v plastenki, ga izberimo v tistih trgovinah, kjer omogočajo ponovno polnjenje.
- Perimo pri nižjih temperaturah in v krajših ciklih. Tako bomo ohranili tudi oblačila.
- Namesto v sušilcu, sušimo raje na soncu in vetru. Sušilci nam sicer prihranijo precej časa, vendar so veliki porabniki energije.
Manj plastike
Glede embalaže obstaja še nekaj drugih alternativnih rešitev, a se bomo morali nekoliko poglobiti v to, da jih najdemo. Nekoncentrirani praški vsebujejo kar med 60 % do 90 % vode in s tem na nek način po nepotrebnem zasedajo tolikšno prostornino, zato že izbor koncentriranega v kartonski oziroma papirnati embalaži pomeni boljšo odločitev. Na primer nekatera podjetja ponujajo detergent v obliki tablet ali posebnih lističev, ki se hitro razgradijo v vroči vodi. Zanimivi so tudi pralni oreščki, ki rastejo na milnih drevesih v tropskih in subtropskih predelih Azije. Za pranje perila dodamo le nekaj polovic jedrc v bombažno vrečko ter direktno v boben.
Manj kemije
Kemična sestava praškov je velikokrat sporna, saj bomo v njih našli snovi, kot so fosfati, barvila itd. Še posebej so oporečni npr.:
- natrijev lavril sulfat (ali SLS = sodium lauryl sulfate po angleško),
- 1,4-dioksan
- in nonilfenol etoksilat.
Povzročajo lahko kožne iritacije, pa tudi resnejše zaplete, kot je vpliv na živčni in endokrini sistem ali celo raka. Tako je že zaradi lastnega zdravja potrebno čim bolj izbirati tiste izdelke, ki nam ne bodo škodili. Izdelamo lahko tudi lasten prašek, npr. iz boraksa, sode in mila. Seveda pa se ob uporabi ekoloških sredstev pojavlja vprašanje, kako učinkovita bodo pri trdovratnih madežih in močnih vonjavah, ki se jih je včasih težko znebiti že s konvencionalnimi produkti. Tovrstne zagate lahko rešimo z dodajanjem drugih sestavin, kot je alkoholni kis ali soda, ključna pa je lahko tudi izbira aparata z dodatnimi funkcijami.
Kakšen stroj za pranje perila izbrati?
Kot že omenjeno, izberimo aparat, ki bo v čim višjem energijskem razredu. Preverimo pa tudi, če ima morebitne dodatne funkcije, ki zmanjšajo potrebo po različnih agresivnejših sredstvih, npr. funkcija ionizacije ali parne obdelave, ki odstranita madeže ali uničita bakterije, in podobno.