Ultrazvok ščitnice in vratu je posebej pomembna in pogosto uporabljena diagnostična metoda, ki je bistvena za odkrivanje težav z različnimi vratnimi strukturami. Z uporabo visokofrekvenčnih zvočnih valov ultrazvok zdravnikom omogoča vpogled v stanje tkiv brez uporabe škodljivega sevanja, ki nastaja npr. pri rentgenskem slikanju, zato je tudi ena najvarnejših metod. Kako se pripraviti na ultrazvok, kakšne so čakalne dobe oziroma koliko stane ultrazvok brez napotnice ter kdaj je priporočljiv?
Kako deluje ultrazvok ščitnice?
Ščitnične težave pestijo marsikoga, mednje pa lahko spada:
- povečano (hipertiroza)
- ali zmanjšano delovanje (hipotiroza) te pomembne žleze v obliki metulja,
- kot tudi razvoj vozličev ali rakavih sprememb.
Poleg tega so v tem predelu pomembne tudi bezgavke, žile in drugi organi, ki jih lahko prikaže ultrazvok ščitnice. Ultrazvok ščitnice deluje na principu oddajanja visokofrekvenčnih zvočnih valov, ki se odbijajo od tkiv in organov. Aparat nato te odboje zabeleži in ustvari sliko notranjih struktur. Gre za popolnoma neboleč postopek, ki ne traja dolgo – običajno okoli 15 do 30 minut. Med postopkom zdravnik sondo nežno premika po preiskovanem predelu, pri čemer slika vse strukture. Tako lahko zazna morebitne nepravilnosti, kot so:
- otekline,
- vozliči,
- ciste,
- tumorji
- ali vnetja.
Postopek ne zahteva posebne priprave, odstraniti pa bomo morali nakit ali oblačila, saj mora biti območje prosto. Med preiskavo bomo ležali na hrbtu na pregledovalni mizi, pri čemer bomo imeli glavo rahlo nagnjeno nazaj, pod glavo pa lahko dobimo nameščeno majhno blazino. Na pregledovano območje zdravnik nanese poseben gel, ki omogoča boljši stik sonde s kožo in izboljša kakovost slike. Gel je hladen, a nenevaren in ne povzroča draženja kože. Po zaključku gel enostavno odstranimo s papirnato brisačko ter počakamo na izvide. Izvidi so običajno na voljo že takoj po pregledu ali v nekaj dneh.
V katerih primerih je ultrazvok ščitnice priporočljiv?
Obstaja več indikacij, zaradi katerih nam lahko zdravnik priporoči tovrstno preiskavo. Nekatere od njih vključujejo:
- Sum na težave: Če imamo simptome, kot so nenadna izguba ali povečanje telesne teže, utrujenost, nenadzorovano potenje ali občutek mraza, razbijanje srca itd., nam bo zdravnik morda priporočil tak pregled.
- Otipna tvorba: Če pri samopregledu ali pri pregledu zdravnika otipamo vozliče ali trde strukture, bo taka preiskava nujna za natančno ugotovitev narave teh tvorb.
- Povečane bezgavke: Lahko so znak okužbe ali resnejših težav, kot so avtoimunske bolezni ali rak. Ultrazvočna diagnostika nam bo pomagala določiti naravo povečanja bezgavk in ali je potreben nadaljnji diagnostični postopek.
- Spremljanje vozličev: Če so bili že prej odkriti vozliči ali druga nepravilnost, bomo na ta način lahko redno spremljali njihovo stanje, velikost in morebitne spremembe.
- Ocena kirurškega posega: V kolikor smo že imeli operacijo na tem predelu, lahko preverimo, ali je vse potekalo brez zapletov oziroma ali se tkiva pravilno celijo.
To je nekaj ključnih razlogov, zaradi katerih je koristno, da se poslužimo te metode, vsekakor pa upoštevajmo priporočila zdravnika za izbor morebitnih nadaljnjih preiskav.
Prednosti, ki jih nudi ultrazvok ščitnice in vratu
Nekaj prednosti je bilo že predhodno omenjenih, tukaj pa jih strnimo še na enem mestu:
- Neinvazivnost in varnost: Ker ne uporablja ionizirajočega sevanja, je varen tudi za nosečnice in otroke.
- Natančnost: Omogoča zelo natančno slikanje mehkih tkiv.
- Hitra diagnostika: Slike so na voljo takoj, kar omogoča hitro oceno stanja in morebitno takojšnjo odločitev o nadaljnjih korakih zdravljenja.
Negativnih plati z vidika same izvedbe ni, razen morebitne manjše neprijetnosti ob rahlem pritisku, zlasti če gre za vnetje oziroma povečanost, možne pa so tehnične omejitve, saj sta kakovost in natančnost odvisni od aparature in usposobljenosti zdravnika. Manj izkušeni lahko težje prepoznajo subtilne spremembe, kar lahko vpliva na zanesljivost rezultata. V nekaterih primerih smo lahko po nepotrebnem zaskrbljeni, saj so zaznane spremembe nenevarne. Po drugi strani ultrazvok ne zazna vselej vseh oblik raka, kar lahko povzroči lažen občutek varnosti. Poleg tega so za natančno oceno delovanja pogosto potrebne dodatne preiskave, kot so:
- krvni testi
- in biopsija (odvzem vzorca tkiva).
Krvni testi so potrebni, če so prisotni simptomi ali znaki hormonskega neravnovesja. Pri tem se preverja hormone TSH, T3 in T4 ter protitelesa (anti-TPO in anti-Tg).
Kdaj se odločiti za ultrazvok brez napotnice?
V nekaterih primerih se je smiselno odločiti za samoplačniški ultrazvok, bodisi zaradi hitrejše diagnostike, saj so čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu lahko izjemno dolge, zlasti če preiskava ni nujna, bodisi zaradi osebne želje po preverjanju stanja. Odlična izbira je v primerih, ko:
- Nimamo simptomov, vendar želimo preveriti stanje iz preventivnih razlogov.
- Sumimo na spremembe, vendar želimo hitro preiskavo, preden se dogovorimo za obisk pri zdravniku.
- Imamo družinsko zgodovino težav ali pa smo v rizični skupini.
To možnost ponujajo mnogi zdravstveni centri in zasebne klinike. Celotne stroške moramo seveda kriti sami, cene za ultrazvok pa se razlikujejo glede na regijo in kliniko, vendar se običajno gibljejo od 80 € do 120 € ali več. Omejeni pa smo lahko v primeru, ko moramo za interpretacijo rezultatov čakati lastnega zdravnika, v kolikor nam je ne nudi izvajalec.
