Razsežnost ogljičnega odtisa

Pranje perila ter sušenje v sušilcu in likanje prispevajo k eni četrtini ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu naših oblačil. Veliko obremenitev pa predstavljajo tudi plastenke, v katerih se nahajajo detergenti in mehčalci. Samo v ZDA je teh plastenk na letni ravni okoli milijardo, skupaj po celem svetu pa je tako številka še precej bolj zaskrbljujoča. In čeprav je tovrstno plastiko možno dobro reciklirati, je na koncu reciklirane zgolj 30 % ali precej manj, obenem pa ima samo recikliranje tudi svoje slabše plati. Večina teh odpadkov pristane v revnih državah, kar je dodatno obremenjujoče. Novinarji časnika The Guardian so ocenili, da je v letu 2018 ameriška tla zapustilo kar za 68.000 ladijskih kontejnerjev plastike. Kako lahko vsaj nekoliko popravimo to šokantno statistiko? Začnemo lahko z manjšimi koraki, kot na primer:

• Izberimo ekološki prašek oziroma detergent. Če smo ga kupili v plastenki, ga izberimo v tistih trgovinah, kjer omogočajo ponovno polnjenje.
• Perimo pri nižjih temperaturah in v krajših ciklih. Tako bomo ohranili tudi oblačila.
• Namesto v sušilcu, sušimo raje na soncu in vetru. Sušilci nam sicer prihranijo precej časa, vendar so veliki porabniki energije.

Manj plastike

Glede embalaže obstaja še nekaj drugih alternativnih rešitev, a se bomo morali nekoliko poglobiti v to, da jih najdemo. Nekoncentrirani praški vsebujejo kar med 60 % do 90 % vode in s tem na nek način po nepotrebnem zasedajo tolikšno prostornino, zato že izbor koncentriranega v kartonski oziroma papirnati embalaži pomeni boljšo odločitev. Na primer nekatera podjetja ponujajo detergent v obliki tablet ali posebnih lističev, ki se hitro razgradijo v vroči vodi. Zanimivi so tudi pralni oreščki, ki rastejo na milnih drevesih v tropskih in subtropskih predelih Azije. Za pranje perila dodamo le nekaj polovic jedrc v bombažno vrečko ter direktno v boben.

Manj kemije

Kemična sestava praškov je velikokrat sporna, saj bomo v njih našli snovi, kot so fosfati, barvila itd. Še posebej so oporečni npr.:

• natrijev lavril sulfat (ali SLS = sodium lauryl sulfate po angleško),
• 1,4-dioksan
• in nonilfenol etoksilat.

Povzročajo lahko kožne iritacije, pa tudi resnejše zaplete, kot je vpliv na živčni in endokrini sistem ali celo raka. Tako je že zaradi lastnega zdravja potrebno čim bolj izbirati tiste izdelke, ki nam ne bodo škodili. Izdelamo lahko tudi lasten prašek, npr. iz boraksa, sode in mila. Seveda pa se ob uporabi ekoloških sredstev pojavlja vprašanje, kako učinkovita bodo pri trdovratnih madežih in močnih vonjavah, ki se jih je včasih težko znebiti že s konvencionalnimi produkti. Tovrstne zagate lahko rešimo z dodajanjem drugih sestavin, kot je alkoholni kis ali soda, ključna pa je lahko tudi izbira aparata z dodatnimi funkcijami.

Kakšen stroj za pranje perila izbrati?

Kot že omenjeno, izberimo aparat, ki bo v čim višjem energijskem razredu. Preverimo pa tudi, če ima morebitne dodatne funkcije, ki zmanjšajo potrebo po različnih agresivnejših sredstvih, npr. funkcija ionizacije ali parne obdelave, ki odstranita madeže ali uničita bakterije, in podobno.

The post Kako poskrbeti za okolju prijazno pranje perila? appeared first on Lindab.