Diabetes postaja vse bolj razširjen, skorajda bi lahko rekli, da gre za epidemijo, saj se število bolnikov neprestano povečuje. Posebej skrb zbujajoč je sladkorna bolezen pri otrocih in mladini. Pri njih se vse pogosteje pojavlja motnja tipa 1. Kateri pa so vzroki za njen porast? Po besedah strokovnjakov je eden od ključnih razlogov ta, da se motnja tipa 1 zdaj bolj uspešno zdravi, kar pomeni, da bolnice z njo donosijo in rodijo otroke. S tem pa se dedni zapis, ki ima vlogo pri razvoju motnje tipa 1, prenaša na naslednje generacije. Znaki sladkorne bolezni pri otrocih morajo biti dobro znani staršem, da ne pride do zapletov.
Povečanje tudi pri tipu 2
Poleg tega obstaja več hipotez o različnih dejavnikih, kot so stres, okužbe z določenimi virusi, onesnaženo okolje in podobno, ki naj bi vplivali na povečanje števila primerov. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se motnja tipa 2, ki je nekoč veljala za težavo starejših, zdaj pojavlja pri vse mlajših, vključno z dojenčki. Ta sladkorna bolezen pri otrocih je povezana z debelostjo, prehrano bogato s sladkorji, pomanjkanjem telesne aktivnosti ter morebitnim vplivom stresa. To kaže na nujnost ukrepov za preprečevanje debelosti in spodbujanje zdravega načina življenja že od začetka, da bi omejili širjenje te bolezni med mladimi generacijami.
Simptomi in diagnoza
Starši igrajo ključno vlogo pri prepoznavanju simptomov. Simptomi vključujejo povečano žejo, pogosto uriniranje tako podnevi kot ponoči, nenamerno hujšanje ter utrujenost. V sodobnem času so merilci za določanje krvnega sladkorja široko dostopni, in tudi znanje o tej motnji je razširjeno, zato se diagnoza pri pogosto postavi še preden pride do razvoja hujše zapletene oblike, ki se pojavi ob pomanjkanju inzulina. Skrb zahteva pozornost na več vidikih. Ko najmlajši zboli, se to odraža na celotni družini, zato je pomembno, da se zdravljenje in skrb usmerita v vso družino.
Vloga staršev pri zdravljenju
Sladkorna bolezen pri otrocih tipa 1, se običajno od samega začetka zdravi z injekcijami inzulina. To je zato, ker je inzulin beljakovina, ki se razgradi v prebavilih in zato ni učinkovit, če se ga zaužije v obliki tablet ali kapsul. Mlajši se hitro sprijaznijo s potrebo po injekcijah, vendar je to pogosto težko za starše, ki se morajo prav tako naučiti, kako pomagati pri zdravljenju. Starši imajo ključno vlogo v timu. Pomembno je, da se starši dobro poučijo o tej, saj je njihovo dosledno sodelovanje ključnega pomena. Sladkorna bolezen pri otrocih zahteva vzpostavitev pravilnega odnosa, pri čemer morajo biti starši pozorni na njegovo razpoloženje in reakcije.
Kontrola in zapleti
Čeprav se mlajši sčasoma lahko naučijo samostojno urejati motnjo, je potrebna natančna kontrola in podpora staršev. Redno merjenje krvnega sladkorja je ključnega pomena za učinkovito odmerjanje inzulina. Sladkorna bolezen pri otrocih tipa 1 lahko povzroči različne zaplete. Najpogosteje se pojavijo akutni zapleti, med katerimi izstopata diabetična ketoacidoza, ki se razvije zaradi pomanjkanja inzulina, ter hipoglikemija, stanje, pri katerem je v krvi premalo sladkorja. Kronični zapleti, ki so posledica dolgotrajnih sprememb na arterijah, se običajno razvijajo deset ali več let po postavitvi diagnoze. Pri mlajših so resni kronični zapleti redki.
Akutni zapleti in pomembnost prehrane
Akutna zapleta kot sta diabetična ketoacidoza in hipoglikemija zahtevata bolnišnično zdravljenje. Diabetična ketoacidoza se pojavi, ko je raven glukoze v krvi zelo visoka, kar povzroči dehidracijo, acidozo in neravnovesje elektrolitov v telesu. Ta zaplet zahteva nujno bolnišnično zdravljenje. Hipoglikemija pa se pojavi, ko je raven v krvi prenizka, kar se kaže z nemirom, razdražljivostjo, tresenjem, slabšo koordinacijo gibov, lakoto, zaspanostjo in v hudih primerih tudi z izgubo zavesti ter krči. Bolniki morajo biti pozorni na svojo prehrano. Izogibati se morajo sladic in sladkih pijač, vključno s sokovi. Pomembno je, da jedo več manjših obrokov. Telesna aktivnost je prav tako ključnega pomena za urejanje ravni v krvi.